Zimski solsticij označuje začetek astronomske zime na severni polobli in velja za najkrajši dan v letu. Takrat je Sonce na nebu najnižje, noč pa najdaljša v celem letu.
Za številne ljudi je zimski solsticij povezan z zimskim vzdušjem, dolgimi večeri, adventnim časom in pričakovanjem daljših dni. Na tej strani najdeš vse pomembne informacije o zimskem solsticiju, njegovem pomenu, datumu in zanimivostih.
Kdaj je zimski solsticij?
Do zimskega solsticija je še:
Zimski solsticij običajno nastopi 21. ali 22. decembra. Datum ni vedno popolnoma enak, saj je odvisen od astronomskih izračunov in dolžine koledarskega leta.
Na severni poloblita dogodek označuje začetek astronomske zime. Takrat je dnevne svetlobe najmanj, noč pa traja najdlje.
V Sloveniji ta čas povezujemo s kratkimi dnevi, zgodnjimi sončnimi zahodi in začetkom pravega zimskega obdobja.
Kaj je zimski solsticij?
Zimski solsticij je astronomski dogodek, ki nastopi, ko je Sonce na severni polobli navidezno najnižje nad ekvatorjem. Zaradi tega severna polobla prejme najmanj dnevne svetlobe v celotnem letu.
To pomeni, da je hkrati tudi najkrajši dan v letu. Dan traja najmanj časa, noč pa je najdaljša.
Beseda »solsticij« izvira iz latinščine in pomeni »Sonce stoji«. Nanaša se na trenutek, ko se navidezna pot Sonca na nebu za kratek čas skoraj ustavi, preden se začne ponovno pomikati v drugo smer.
Čeprav označuje začetek astronomske zime, najhladnejši del zime običajno nastopi nekoliko kasneje, pogosto januarja ali februarja.
Zakaj je zimski solsticij najkrajši dan v letu?
Glavni razlog za najkrajši dan v letu je nagib Zemljine osi. Zemlja je glede na svojo pot okoli Sonca nagnjena za približno 23,5 stopinje.
Ob zimskem solsticiju je severna polobla najbolj obrnjena stran od Sonca. Zaradi tega Sončni žarki osvetljujejo severni del Zemlje krajši čas kot v drugih obdobjih leta.
Rezultat so kratki dnevi in dolge noči. V Sloveniji sonce sveti približno osem ur in pol, v severnejših državah pa je dnevne svetlobe še precej manj.
Po zimskem solsticiju se dnevi začnejo postopoma daljšati. Sprva so spremembe skoraj neopazne, vendar se količina dnevne svetlobe vsak dan nekoliko poveča.
Kako se določi datum zimskega solsticija?
Datum zimskega solsticija temelji na natančnem astronomskem položaju Zemlje glede na Sonce. Ker koledarsko leto ni popolnoma enako dolžini Zemljine poti okoli Sonca, datum ni vedno isti.
Na spremembo datuma vplivajo tudi prestopna leta in način usklajevanja koledarja z astronomskim časom. Zato lahko zimski solsticij nastopi 21. ali 22. decembra.
Pomembno je razlikovati med astronomsko in meteorološko zimo. Astronomska zima se začne z zimskim solsticijem, meteorološka zima pa vedno 1. decembra.
Meteorološki način določanja letnih časov uporabljajo predvsem meteorologi, saj omogoča lažje primerjanje vremenskih podatkov.
Zimski solsticij in začetek zime
Veliko ljudi zimski solsticij povezuje s pravim začetkom zime, čeprav meteorološka zima traja že od začetka decembra. Astronomski način temelji na položaju Zemlje in Sonca, meteorološki pa na koledarski razdelitvi mesecev.
Za številne ljudi ima tudi simbolni pomen. Predstavlja prelomnico, saj se po njem dnevi začnejo ponovno daljšati.
Zaradi tega ga številne kulture povezujejo s svetlobo, novimi začetki in prihodom daljših dni.
Koliko časa traja najkrajši dan v letu?
Dolžina najkrajšega dneva ni povsod enaka. Odvisna je predvsem od geografske širine oziroma oddaljenosti od ekvatorja.
V Sloveniji najkrajši dan v letu traja približno osem ur in pol. Sonce vzhaja pozno zjutraj in zaide že v zgodnjih popoldanskih oziroma večernih urah.
Bolj severno kot se nahajamo, krajši je dan ob zimskem solsticiju. V nekaterih delih Skandinavije je svetlobe le nekaj ur dnevno.
Na območjih blizu severnega pola lahko nastopi tudi polarna noč, ko Sonce več dni ali tednov sploh ne vzide.
Zimski solsticij po svetu
Zimski solsticij ima pomembno mesto v številnih kulturah po svetu. Že starodavna ljudstva so opazovala gibanje Sonca in povezovala ta čas s svetlobo ter spremembo letnih časov.
Eden najbolj znanih krajev, povezanih z zimskim solsticijem, je Stonehenge v Angliji. Tam se vsako leto zbere veliko obiskovalcev, ki spremljajo sončni vzhod ob začetku zime.
V skandinavskih državah imajo dolge noči in zelo malo dnevne svetlobe. Na nekaterih območjih severa Evrope se pojavi tudi polarna noč.
Mnoge kulture so ta čas povezovale z ognjem, svečami in simboliko vračanja svetlobe. Zato ima ta čas v zgodovini pogosto poseben pomen.
Na južni polobli pa je situacija obrnjena – tam je takrat poletni solsticij in začetek poletja.
Zimski solsticij in narava
Kratki dnevi in manj sončne svetlobe vplivajo na naravo na različne načine. Številne rastline pozimi mirujejo in počasneje rastejo.
Tudi živali se prilagajajo zimskim razmeram. Nekatere vrste prezimujejo, druge pa zmanjšajo aktivnost zaradi krajših dni in nižjih temperatur.
Čeprav zimski solsticij pomeni najmanj dnevne svetlobe, najhladnejši del zime običajno nastopi kasneje. Zemlja in ozračje potrebujeta čas, da izgubita več toplote.
Zanimivosti o zimskem solsticiju
Zimski solsticij spremlja veliko zanimivosti:
- ni vedno 21. decembra,
- pomeni najkrajši dan v letu,
- po njem se dnevi začnejo daljšati,
- najkrajši dan ne pomeni nujno najhladnejšega dne,
- na Arktiki lahko Sonce več dni ne vzide,
- na južni polobli je takrat poletje,
- beseda solsticij pomeni »Sonce stoji«.